Zivljenje sanj Seznam forumov
 
 Osrednja stran  •  FAQ  •  Išči  •  Seznam članov  •  Sanjske skupine   •  Registriraj se  •  Tvoj profil  •  Prijava za pregled zasebnih sporočil  •  Prijava
 članki o sanjah (iz slovenskega časopisja) Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
Objavi novo temoOdgovori na to temo
Avtor Sporočilo
psihopat
Lucidni vajenec
Lucidni vajenec



Pridružen/-a: Sre, 23. Jul 2003 12:31
Prispevkov: 807
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: Pet 01. Avg 2003 16:43 Odgovori s citatomNazaj na vrh

tukaj sem mislil, da bi objavljali članke, ki jih zasledimo v slovenskem časopisju, (ali pa kake seminarske ali kaj podobnega...) lahko jih pretipkate, ali skenirate, če kakega zasledite. Ker sem našel enega blazno dolgega iz 9 delov na svojem računalniku, ki sem ga pretipkal, ko sem se učil slepo tipkat. zdaj sem še malo dodal, 2 dela, ki jih nisem prepisal pred 6 leti, ker sem še vedno hranil original članke. v bistvu je samo 8 delov tukaj, ker se mi je deveti izgubil, če pa ima kdo devetega (če kdo slučajno hrani star papir iz 6 let nazaj Smile ) pa naj ga pošlje, bi mu bil zelo hvaležen.

če pa smem dat idejo g. strawinu, potem pa bi mogoče veljalo kak podforumček narediti za članke.


LP in PB (prijetno branje) Laughing




SKRIVNOSTNO žIVLJENJE SANJ


Čudni nočni prividi


Sanje nam omogočajo, da smo lahko lahko vsako noč nori brez tveganja!” - William Dement -. Že najmanj pettisoč let skušajo ljudje pojasniti izvor, naravo in pomen čudnih prividov, ki se nam kažejo ponoči. Človek spi približno tretjino 24-urnega dneva. Nič drugega ne počne tako redno in tako dolgo, kot spi in sanja. V celoti vzeto tretjino življenja prespimo, preživimo v carstvu, kjer se dejstva in domišljija mešajo v novo in zapleteno stvarnost.

Dogodki, ki jih ni
V zadnjih šestih desetletjih je človek o spanju izvedel več kot ve prejšnjih šesttisoč letih. Predvsem je spoznal, da to ni statično počivanje, ampak dinamična oblika dejavnosti možganov. Še vedno pa išče odgovore na vprašanja, kaj so pravzaprav sanje, kako potekajo, zakaj so potrebne, kako bi jih lahko nadzorovali. Vsako novo spoznanje na tem področju odpira nova vprašanja.

Povprečen šestesetletnik je v svojem življenju prespal približno 180.000 ur ali z drugimi besedami 7.500 dni oziroma okoli dvajset let. Od tega časa se mu je sanjalo okoli 90.000 ur, z drugimi besedami 3.750 dni oziroma 10 let. A kljub temu carstvo sanj ostaja zemljevid z velikimi belimi lisami. Čeprav so sanje pod močnim vplivom spomina, so precej več od golega spominjanja, ker govorijo o krajih, ki jih ni, o času, ki ga ni, o dogodkih, ki se nikoli niso zgodili. Vendar so sanje žive in otipljive in zato ni čudno, da so ljudje vedno verjeli, da so nekakšno sporočilo. Toda od kod in od koga? In kako to sporočilo razumeti in uporabiti?

Del razvojne dediščine
Približno poldrugo uro po tistem, ko zaspimo, se možgani nenadoma zbudijo. Hrbtenjača začne izstreljevati impulze povišane napetosti, nesmiselne in zmedene. Možgani sprožijo kemične reakcije, sive celice skušajo impulze urediti. In ker človek vedno išče neki smisel, začnejo možgani iz naključnih signalov plesti zapletene zgodbe - sanje. V isti noči ponavadi po tem sanjamo še štirikrat. Vse te čudovite zgodbe verjetno za vedno zbledijo, zavest jih ne uskladišči. Psihologi pravijo, da sanje izginejo v kolektivni podzavesti, ker so del človekove razvojne dediščine, ki jo lahko spremljamo že celih 135 milijonov let.

Psihoterapevti menijo, da so sanje vir simbolov, psihologi mislijo, da sanje lahko pomagajo kot sistem za zgodnje opozarjanje na bolezen. Nevropsihologi pa se zanimajo za razvoj sanj od preprostih slik v otroštvu do zapletenih in dolgih zgodb v kasnejših letih. Nevrokemiki celo mislijo, da je spomin mogoče upravljati s pomočjo tistih zapletenih kemikalij, ki aktivirajo sanje. Po rojstvu dojenček sledi enournemu vzorcu spanja, ki poteka neglede na noč ali dan. V začetku dojenček večji del 24-urnega cikla prespi. Počasi se obdobja spanja združujejo in na koncu tudi otroci spijo ponoči, podnevi pa so budni. Le malo ljudi odstopa od tega pravila in le redki so ljudje, ki ostanejo živi, čeprav spijo samo po dve uri v 24-urnem ciklu. Večina ljudi spi okrog osem ur.

Do dvanajstega stoletja so se z naravo sanjanja ukvarjali zgolj pesniki in filozofi. Zgodnje raziskave so vedno naletele na težavo: ni bilo objektivnega telesa s katerim bi ugotovili, ali nekdo trdno spi. Druga svetovna vojna je raziskovalcem prinesla ta nujni test in ustrezno orodje, zasnovano na dejstvu, da živalski možgani nenehno kažejo spremembe električnega potenciala, kar je že sedemdeset let prej odkril Anglež Richard Caton.

To je elektroencefalografija (EEG), ki lahko zazna šibke spremembe potenciala v možganih in jih tako poveča, da vodijo vrsto peres na traku papirja, ki se počasi vrti. Tako so znanstveniki dobili značilne vzorce možganskih valov.

Faze sanjanja
Leta 1953 je dr. Eugene Aserinsky z inštituta za preučevanje spanja univerze v Chicagu opazil, da se oči pod tenkimi vekami dojenčkov neprestano premikajo. To je privedlo do pomembnega odkritja, da spanje poteka v velikem loku od uspavanja do trdnega spanca, iz katerega se potem počasi dvigamo v budno stanje. Spanje pravzaprav ves čas poteka v ciklih. S poskusi na prostovoljcih so ugotovili, da se deli na štiri faze.

Pred njimi je faza uspavanja: ko človek zvečer zapre oči, se začno pojavljati precej pravilni električni valovi s frekvenco okoli 10 Hz oziroma deset ciklov v sekundi. To so valovi alfa. V tej fazi človek čuti vedno večjo zaspanost. Namesto valov alfa se pojavljajo nepravilni valovi, ki se upočasnijo vse do enega od treh ciklov v sekundi. Mišice se sprostijo, človek utone v tako imenovano nizkovalovno spanje.

1. faza:
Možganski valovi so nepravilni, s frekvenco od 1 do 3 Hz. Človek zdrsne v nizkovalovni spanec. Če ga tedaj zbudimo, ponavadi ne ve, da je že spal. Približno vsako poldrugo uro se zapis EEG spremeni: počasne valove zamenjajo hitrejši. Istočasno se začno oči hitro premikati. Ta tip spanja se imenuje REM (iz angleščine rapid eye movement -hitro premikanje oči). Temu spanju pravimo tudi paradoksalno in tedaj človek sanja. Vendar so dokazali, da sanjamo tudi med nizkovalovnim spanjem: sanje so tedaj bolj žive in si jih laže zapomnimo.

2. faza:
Spanje postane globje, nizke možganske valove občasno prekrinjajo kratki in ostri pojavi hitrejših valov.

3. in 4. faza:
Sanje dosežejo najglobjo raven, za katero so značilni veliki in počasni valovi delta. Spečega je težko zbuditi, ker se ne odziva na večino zunanjih dražljajev.

Obnavljanje in čiščenje
Ker človek med spanjem večkrat preide iz ene faze v drugo, lahko rečemo, da prebije v prvi fazi okoli 5% spanja, v fazi 1/REM okoli 25% spanja, v drugi fazi polovico spanja, na tretji in četrti fazi pa odpade okoli 20% spanja. Točen pomen teh faz še ni povsem pojasnjen. Vse kaže, da je spanje namenjeno obnavljanju energije v organizmu,posebno v možganih. Kaže, da so globje faze spanja nujne za obnavljanje nadzora možganov nad telesom. Oseba, ki ji kratimo spanje postane razdražljiva, omotična, živčna, nezbrana. V očeh jo začne peči, ponavadi se pojavi glavobol. Če jo potem pustimo pri miru, oseba začne dremati in utone v lažji spanec.

Če človeka več noči zapored vedno zbudijo v začetku faze REM , tako, da mu za spanje ostane samo nizkovalovna faza, bo prvo noč, ko ga pustijo pri miru, v fazi REM prebil 25 do 60% več časa, da nadoknadi odveto. Če človeka več noči zapored motijo v nizkovalovni fazi, bo v prvi mirni noči tudi to skušal nadoknaditi.

Če pa človeka tri dni ne pustimo spati, ima miselne težave, slabše sliši, postane paranoičen, lahko se pojavijo halucinacije.


Po hodnikih podzavesti

Raziskovalci iz nemškega Inštituta Maxa Plancka so ugotovili, da možgani med sanjanjem niso samo dejavni, ampak so celo dejavnejši kot v budnem stanju. To so na prostovoljcih ugotavljali z pozitronsko emisijsko domografijo (PET), ki temelji na lastnosti živčnih celic, da kot vir energije uporabljajo glukozo. Prostovoljcem dajo radioaktivno zaznamovano glukozo, povsem nenevarno za organizem, detektorji PET pa spremljajo gibanje radioaktivnih molekul.


Možgani med aktivnostjo v sanjah porabijo za 16,4% več energije kot v budnem stanju. Strokovnjaki menijo, da imajo dogajanja v času sanj ali REM spanju pomembno vlogo pri ohranjevanju normalne čustvene usklajenosti. Če osebi onemogočimo spanje REM, postane razdražljiva, ima težave z zbranostjo in spominom.

Sistemi za spanec in budnost
Povsem sodeč na spanec vplivata dva mehanizma: sistem aktiviranja spanca in sistem aktiviranja budnosti. Vpliv prvega postaja večji, če smo dalj časa budni. Hardvarska raziskovalca dr. Allen Hobson in dr. Robert McCarley sta po dvanajst letnem sondiranju različnih možganskih središč pri mačkah razvila teorijo, po kateri sanje nimajo nikakršnega pomena. Pri človeku so sanje zgolj rezultat prizadevanja človekovega razuma, da zmedenim signalom možganov da nekakšen smisel.

Vendar znanstvenika nočeta, da bi ju napak razumeli, češ da sanje nimajo prav nobenega smisla: “Način, po katerem usklajuje informacije - slike, vtise, kretnje - je odvisen od tega, kateri vrsti ljudi pripadate, kakšni so vaši nazori, doživljaji v preteklosti, in verjetno tudi od trenutnega počutja.”

Iz sanj v resničnost
Nekateri drugi znanstveniki še bolj zmanjšujejo vlogo sanj. Ray Meddis z londonske univerze meni, da je človekova sposobnost spanja in sanjanja kot nekakšen slepič - nekoristen preostanek prazgodovinskih časov. Tedaj je bilo za naše davne prednike najboljši način obrambe pred zvervmi, če so se jim umaknili, se potuhnili in malce zadremali.

Pri majhnih sesalcih se spanje spremeni v pritajenost in mirovanje, kar zmanjšuje nevarnost, da postanejo plen lačnih plenilcev. Meddis torej meni, da bi človek čisto lepo živel tudi brez sanj.

Tudi biolog Layal Watson sanjam ne pripisuje pomembnega pomena. Meni, da morajo živali in ljudje tudi v spanju biti stalno na preži. Zelo globoko in mirno spanje bi povečalo nevarnost, da jih ujame kak plenilec. Narava je zato poskrbela, da tudi med spečim mirovanjem nekateri deli telesa delujejo. Iz tega stanja lahko bitje v hipu preide v resničnost...

Kaj je menil Freud
Vse to se močno razlikuje od znanih stališč velikega psihoanalitika Sigmunda Freuda. Menil je, da so sanje zato, da človek na neškodljiv način zadovoljuje svoje skrivne seksualne želje. Freudovo prepričane, da so sanje rezultat seksualne represije, ima še danes privržence med tolmači nočnih podob, čeprav jih je vse manj. Nekateri so Freudov nauk posodobili. Zato pravijo, da je osnovni namen sanj obdelava novih podatkov, ki jih je človek zbrall čez dan. Med podzavestno obdelavo v spanju pride do njihove integracije z obstoječo predstavo, ki jo ima človek o sebi (t.i self-image).

Glavno besedo ima kemija
Danes znanstveniki menijo, da sistem spanja in sanj temelji predvsem na kemiji. Tako se sistem aktiviranja spanja okrepi pri osebah, ki so bile dalj časa budne. Verjetno med budnostjo narašča količina kemikalij, ki spodbujajo sistem spanja. V glavnem naj bi to bila seratonin in noradrenalin.

Pri poskusih na mačkah je dajanje sredstev, ki zavirajo proizvodnjo seratonina, povzročilo večdnevno nespečnost, pri ljudeh pa ni imelo tega učinka. Noradrenalin pa je skoncentriran v nekakšnem “mostu”, ki ima pomembno vlogo pri prenašanju živčnih impulzov. Menijo, da ta most predvsem kontrolira spanje REM, ko so sanje najbolj žive.

Francoski raziskovalec Michael Jouvet je pri mačkah uničil del tega mostu in mačke so se začele obnašati v skladu s tistim, o čemer so prej sanjale: pile so neobstoječe mleko, pihale na nevidnega sovražnika, iztegovale kremplje, skakale, sršile dlako. William Deument s stanfordske univerze pravi: “Ko spimo, možgani ne ukazujejo dela samo očem, ampak celotnemu telesu. Na srečo se pri ljudjeh mišice ne odzivajo na te ukaze.”

Razlaganje sanj
S sanjami se ne ukvarjajo samo znanstveniki, ki tudi niso bili prvi. Že stara ljudstva so razlagala sanje. Nič čudnega da se tudi danes povečuje število razlagalcev sanj.

Med njimi je bila psihologinja Helen Wambach iz Berkeleya, ki je verjela v posmrtno življenje in je menila, da uspavani razum pod hipnozo lahko natančno opiše svoja prejšnja življenja. V 70. in 80. letih našega stoletja je vodila več tisoč ljudi skozi njihova domnevna prejšnja življenja. Pred smrtjo leta 1985 se je lotila še ene nenavadne raziskave: ustanovila je skupino prostovoljcev za prihodnost, ki naj bi ugotovila, kaj nas čaka.

Eden od prostovoljcev, Chet Snow, je zbral več kot petsto s transom povzročenih poročil o prihodnjih petih stoletjih. Osnovni scenarij za bljižnjo prihodnost so po Snowu velike naravne katastrofe, ne primer podnebne spremembe, in svetovni potresi. Mediji so predvideli štiri načine preživetja: v vesolju na skromnih orbitalnih postajah, v komunalah nove dobe, kjer bi se hranili predvsem z sojinimi izdelki, na uničeni kopni zemlji v iskanju hrane in orožja ter v visoko tehnoloških mestih, kjer bi jih kupole varovale pred strupenim ozračjem. Po letu 2250 pa Snowovi sanjači prerokujejo svetlejšo prihodnost. Ljudje bodo živeli do sto petdeset let, hrana bo umetna in je bo v izobilju. Ljudje bodo ustanovili kolonije na marsu in potovali v oddaljene predele vesolja. Pri tem Snow na očitke, da gre za fantazije odgovarja: “Zakaj ni potem več raznolikoati v napovedovanjih? Zakaj toliko ljudi vidi enake stvari?”


Nasveti za dober spanec

Večina ljudi spi dobro, manjšino ljudi pa muči nespečnost. Skupina avstralskih psihologov raziskuje posredne dokaze, da biološki ritmi skrivajo vzroke nespečnosti.


Na Flindersovi univerzi Adelaide menijo, da je telesna temperatura pomemben dejavnik nespečnosti. Pri ljudeh z nespečnostjo so namreč ponoči odkrili povišano telesno temperaturo.

Mleko proti nespečnosti
Telesne ritme uravnava epifizni hormon melatonin. Epifiza je ponoči najbolj dejavna. Raziskave ljudi z nespečnostjo so pokazale, da imajo v urinu manj melatonina kot ljudje s trdnim spancem.

Med ljudmi je kozarec toplega mleka verjetno najbolj znano “zdravilo” proti nespečnosti. Mleko res vsebuje biokemično snov, ki lahko pomaga pri težavah, to je aminokislina L-triptofan. Vendar en sam kozarec mleka nima dovolj te snovi, da bi se človek pogreznil v spanec. Če pa dodamo še blažilno toploto mleka, kalcij, občutek sitosti in psihološki vpliv zaupanja v mleko, lahko pomaga.

Eden od načinov, s katerim organizem uporablja L-triptofan, je proizvodnja seratonina, ki po mnenju raziskovalcev predstavlja ključ v mehanizmu uspavanja. Seratonin izločajo živčne celice, potrebuje pa ga mrežasti aktivirni sistem v možganih. Ta sistem nadzoruje dejavnost celotnega centralnega živčevja. Nižji sklopi mrežastega aktivirnega sistema so po mnenju raziskovalcev odgovorni za ohranjanje normalnega spanja budnosti. Zato nespečnost povezujejo s poškodbami živčnih celic, ki sicer izločajo seratonin za potrebe tega sistema. Kot spanje se tudi nespečnost razlikuje od človeka do človeka. Anglež Leslie Gamble je izjemen primer, ker menda ni spal celih dvanajst let. O svojih izkušnjah je napisal knjigo. Začelo se je, ko je inžinirja agronomije Gamblea leta 1970 podrl tovornjak. Po nesreči je del Lesliejevega spomina izginil, spati pa ni več mogel.

Leslie je na različne načine skušal pregnati dolge noči nespečnosti: hodil je okrog, reševal križanke, ki jih je prej sovražil, včasih po telefonu klical razne pisarne, da je poslušal kako telefon zvoni v prazno. Po sedmih letih sodnih obravnav je Gamble dobil dvanajst tisoč funtov odškodnine. Bil je rešen denarnih skrbi. Čez nadaljnih pet let mu je uspelo zaspati za pol ure. Obdobje spanja se je počasi dvignilo na tri ure in pol.

Njegove trditve pa pobija psihiater in strokovnjak za spalne navade Ian oswald. Leta 1980 je bil Gamble nekaj časa v spalnem laboratoriju v Edinburghu. Oswald je odkril, da je Gamble zaspal okrog šestih zjutraj, čez dve uri pa sta ga zbudila žena in sin. Ko je to povedal zakoncema Gamble, sta bila zelo jezna. Po oswaldovem mnenju je Gamble verjetno vedno bolj malo spal, po nesreči pa je valil vso krivdo na nezgodo. Oswald je Gamblea označil kot šarlatana in koristoljubnega prevaranta, ki mu pri tem pomaga žena.

Pomen postelje
Ljudje, ki trpijo zaradi nespečnosti, morajo posvetiti več pozornosti svoji postelji. Ta mora biti dovolj široka, da omogoča normalno spreminjanje lege telesa okrog 50-krat v eni noči. Za dobro spanje ni priporočljiva posteljnina iz sintetičnih snovi, ker ne vpija potu, ki zato kondenzira in hladi ležišče. Odeja mora vzdrževati prijetno “mikroklimo”: temperaturo kože okoli 32 stopinj, relativno vlažnost zraka pod 60 %.

Medicinske raziskave kažejo, da so najprimernejši vzglavniki, polnjeni s perjem, dobri so tudi iz naravne volne. Polnila iz tanke penaste gume povzročajo krčenje mišic v vratu in tilniku. Obleka za spanje mora biti udobna.

Pomagaj si sam...
Proti nespečnosti lahko največ storitmo sami. Vsekakor bi morali narediti lasten urnik spanja. Morali bi se navaditi, da gremo spat vedno približno ob istem času, in da bi spali toliko, kolikor ustreza našemu organizmu. Enim zadostuje šest ur, drugim je še devet skoraj premalo.

Če vse to ne bi pomagalo, bi se morali oprijeti trikov. Leči bi morali na hrbet, ležati čim bolj naravno, dihati počasi in enakomerno in se skušali znebiti vseh misli. Ko bi čutili da smo sproščeni, bi se namestili v položaj, ki nam najbolj ustreza.

Če sproščanje ne pomaga, lahko poskusimo z napitkom za spanje. Namesto mleka lahko spijemo zeliščni čaj. Če pa še to ne pomaga pa lahko začnemo “šteti ovce” ali kaj drugega. Štetje odvrača od razmišljanja o težavah. Ker je enolično, nas začne dolgočasiti, dolgočasje pa je dokaj učinkovito sredstvo za spanje.

Uporaba akupresure
Posežemo lahko tudi po knjigi. Branje veliko ljudi čez dan dolgočasi, zato deluje uspavalno. Podoben učinek ima lahko tudi ponoči. Seveda ne smemo brati vznemirljivih in napetih knjig, saj to še poveča našo budnost.

Če vse skupaj ne pomaga, strokovnjaki svetujejo uporabo akupresure. Po izkušnjah kitajskih zdravilcev pri nespečnosti pomaga pritisk s prstom na pravo točko:
a) Okrog dva centimetra za ušesno školjko,
b) Na mestu, kjer se pest stika s podlaktnico, na brazi, ki je bljižja pesti, v črti zunanje strani mezinca,
c) Na notranji strani noge, okrog sedem do osem centimetrov nad gležnjem.

Za pritiskanje na izbrana mesta uporabimo blazinico palca, s katero delamo krožne gibe minuto ali dve. Toda če pritiskamo premočno, to deluje prebujajoče. Pri tem posebej velja omeniti, da nas med spancem nespečnost ne sme skrbeti. Če nas skrbi, bomo še težje zaspali. Upoštevati je treba še eno pomembno stvar: mnogo ljudi misli, da so v postelji budni dolge ure, v resnici pa izmenično padajo v spanec in se prebujajo. Tistih nekaj minut budnosti se jim lahko zdi ure dolgo, predvsem iz strahu, da se ne bodo naspali.


Davni Predniki Freuda

Razlaganje sanj je med najstarejšimi veščinami in nekdanje razlaganje se od sodobnega v bistvu le malo razlikuje. Mezopotamska kultura je razvila najbolj izpopolnjeno pojasnjevanje sanj. V starih tekstih Babiloncev in Asircev, starih tudi več kot sedem tisoč let, je velik del posvečen razlagi erotičnih prizorov iz sanj.


Tako so razlagali, da bo moški, ki sanja, da urinira na zid in seč teče po ulici, imel veliko otrok. Sanje o letenju, ki jih je freud razlagal kot simbol seksualnega zadovoljstva, so mezopotamci razlagali kot znak nevarnosti in smrti. Babilonci so imeli celo boginjo sanj Mamo, h kateri so molili, da se (nevarne) sanje ne bi uresničile. Podobno je bilo v starem Egiptu.

Več skupin sanj
Kitajski razlagalci so sanje delili v nekaj skupin: navadne, grozljive, miselne, razburljive, vesele in strašne. Pri razlagi so se opirali tudi na astrologijo in podatke o vremenu, letnem času in telesnem stanju človeka, ki je sanjal. Tudi Kitajci so, kot mnogi antični narodi verjeli , da med sanjami del telesa ostane sposoben, da tava okrog, zato je bilo treba paziti, da se sanjajoči ni naglo prebudil. Ta ideja še živi med spiritualisti, ki verjamejo v astralno telo.

Zanimivo je, da so Indijci davno pred sedanjimi raziskavami spanja poznali štiri stanja: Bujenje, sanjanje, spanje brez sanj in mistično poenotenje z bogom Bramo. Indijci so bili prepričani, da imajo sanje nek cilj. Zelo sodobno pa je njihovo mnenje, da so sanje tesno povezane z osebnostjo spečega.

Sprejem božanskih sporočil
Grki in Rimljani so na sanje gledali bolj kot na smerokaz ali napoved tistega, kar se bo zgodilo. Grki so od Egipčanov sprejeli gradnjo templjev, v katerih so ljudje lahko spali in sanjali, da bi sprejemali božanska sporočila. Svetišča so bila posvečena Eskulapu, bogu zdravilstva, ker so verjeli, da imajo sanje zdravilen učinek.

Hipokrat je ugotavljal, da so sanje odraz širšega stanja v vesolju. Platon je mislil, da ponoči v človeku blodi “divja zver”, razum pa spi. V sanjah pridejo na dan strasti in zločinska nagnenja. Podobno je razmišljal Freud, ki je pobude sanjanja zožil na seks in moč.

Marsikdaj v antiki so sanje spodbudile konkretne odločitve. Hanibal je po nekih sanjah skleni prekoračiti Alpe. Juliju Cezarju se je sanjalo, da spi z materjo. To si je razlagal kot prihod v mater - Domovino, in s svojimi četami je prekoračil Rubikon ter osvojil Rim.

Islam in krščanstvo
Ustanovitelj muslimanske vere, prerok Mohamed, je vero razlagal s posredovanjem sanj. V Koranu je opisal sanje, v katerih ga je angel Džebrail (Gabriel) na srebrnosivi kobili nosil skozi noč do Jeruzalema in nebes. Srečal je Adema (Adama), Iso (Jezusa) in preroke (apostole) ter prišel v vrt uživanja. Tam mu je Alah dal navodila za molitve, Mohameda pa je kobila ponesla nazaj na Zemljo, kjer je spet utonil v spanec.

V krščanskem svetu je cerker razlaganje sanj, češ da gre za vračarstvo in črno magijo. Dopuščala je samo možnost, da so sanje božanski navdih. Tako za nobene sanje v novi zavezi ni potebna razlaga: vedno gre za jasna sporočila samega Boga

Skrite želje duše
Izkušnje s sanjami primitivnih plemen potrjujejo, da ljudje ponavadi sanjajo o vsakodnevnih stvareh. Medtem ko mi sanjamo o vožnji z avtom po mestu, amazonski domačin sanja o lovu v džungli. Raziskave tudi kažejo, da imajo mnoga tako imenovana primitivna plemena bolj naraven odnos do življenja kot “civiliziranci”. Severnoameriški Siouksi niso v človekovi neprilagojenosti, norosti ali zločinu videli nič, česar bi se človek moral sramovati. Krivdo so valili na zle duhove, ki imajo vpliv na svet sanj. Zato so take ljudi imeli za uboge žrtve in so se do njih obnašali zelo obzirno.

Irokezi so menili, da sanje lahko kažejo eno, pomenijo pa drugo. Ko je irokeški sanjač ugotovil, za kakšno željo ali problem je šlo v sanjah, je skušal položaj v resničnosti spremeniti s svojim ravnanjem ali s posebnimi obredi. Huroni so se približali Freudu, ker so menili, da so sanje izraz podzavestnih želja in pobud. Prav po freudovsko so tudi afriški Ašanti menili, da je pomen sanj lahko povsem nasproten od njihove navidezne vsebine.

Sanje prinesejo totem
Če Ašanti sanjajo, da so ubili slona, je to opozorilo, da bo poglavar kmalu umrl. Pri mnogih plemenih totem kot simbol identitete, ki ima magične moči, izberejo po slikah iz sanj.

Med avstralskimi domačini vrači prevzamejo poseben totem, če se jim sanja o nečem posebnem, na primer o kuščarju ali kenguruju. Pri Dajakih na Borneu oseba, ki se ji je sanjalo, da je dobila nekaj dragocenega, zjutraj vzame prvi nenavaden predmet, na primemr bleščeči se kamen s tal, in ga da na posteljo, da bi od njega za naslednjo noč izprosila dobre sanje o nečem, kar je tedaj pomembno. Če se osebi res sanja kaj takega, predmet obdržijo, če takih sanj ni, ga zavržejo.

Kaže, da primitivna ljudstva ločujejo dve vrsti sanj: ene se nanašajo na osebno stanje in pridejo spontano, druge, ki so pomembnejše, pa vsebujejo sporočila in vizije, pomembne za celo pleme. Mnogo plemen je razvilo posebne občaje za spodbujanje te druge vrste sanj. Svoje sanje primitivna ljudstvauporabljajo za veliko posebnih funkcij.

Vidimo torej, da tolmačenje sanj pri starih civilizacijah, v modernem svetu in pri primitivnih ljudstvih kaže precejšno podobnost.

Najpogostejše in najbolj značilne slike so v osnovi vedno pojasnjevali podobno, prastari simboli iz sanj pa se pojavljajo tudi v analizah sodobnih raziskovalcev. Čeprav so se vsebine sanj spremenile in je pristop do razlage drugačen, se sodobni raziskovalci v marsihaterem pogledu strinjajo s proučevalci sanj davnih kultur in današnjih primitivnih plemen.


Sanjanje po želji

Kakšen je namen sanj? Načeloma so metoda, s katero podzavest razvršča in rešeta izkušnje. Če si možgane zamislite kot ogromno sprejemno postajo, v katero vsak dan prihajajo najrazličnejši podatki, boste videli, da so njene naloge zelo velike. Med spanjem, ko zavestni del razuma miruje, podzavestni del obdeluje ogromno kopico gradiva. Iz najglobjih kotičkov razuma in spomina potegne čustva in upošteva vse nove informacije, ki jih je zavestni razum sprejel. Potem kompletira čudivito vizualno in čustveno sliko, torej sanje.


Marsikdo ima problem, ki se mu zavestno izogiba, ker noče premišljati o njem. Toda problem se lahko pojavi v sanjah. Postaja za razvrščanje podatkov nam potem sporoči: “Ne pozabite na problem, ne spreglejte ga!” Včasih sanje celo pomagajo najti rešitev problema.

Danes veliko znanstvenikov proučuje skrivnosti sanj in dobivajo presenetljive rezultate. Predvsem ugotavljajo, da sanje pravzaprav ne morajo biti “slabe”. Pomagajo nam, da rešujemo probleme, ki nas bremenijo čez dan. Imamo celo možnost, da s programskimi metodami sanje “programiramo” tako, da nam bodo bolj koristile kot doslej. Z drugimi besedami: lahko razvijemo sposobnost, da po lastni želji spreminjamo potek sanjanja (lucidne sanje). Raziskovalci pri tem navajajo narode, ki so to že obvladali. Gre za Termiarije iz tropske malezije na robu Kitajskega morja. Antropolog dr. Killton Stewart je precej časa preživel med njimi. Starši vsak dan zjutraj sedejo skupaj z otroki in poslušajo, kaj se jim je sanjalo. Pri tem otroke tudi poučijo, kako te sanje vplivajo na vsakodnevno življenje, kako naj razlikujejo stvarno od nestvarnega v svetu sanj, kako naj zastrašujoče sanje spremenijo v odrešilne. Tako se otroci naučijo soočenja s sanjami, ko te še trajajo. Če v sanjah kdo ali kaj napade otroka, se mu mora “upreti in obvladati nestvarnost”.

Delni uspehi s prostovoljci
Se lahko tudi mi tega naučimo? David Fowlkas in Marry Griffin z georgijskega inštituta za duševno zdravje menita, da je odgovor pritrdilen. Njuni prostovoljci so sami izbirali teme, o katerih naj bi sanjali. Deset noči so skušali sanjati o izbrani temi.

Ko so zapiske izročili štirim ocenjevalcem (ki tem niso poznali), je postalo očitno, da so bile teme dobro “zamaskirane” in da je bilo težko ugotoviti, ali so prostovoljci dosegli svoj cilj. Očitno jim je to v nekaterih primerih uspelo, v drugih pa ne. Znanstvenika še nadaljujeta poskuse, le da prostovoljci sedaj spijo v laboratoriju in jih lahko zbudijo in takoj zevdo kaj se jim je sanjalo. Začetni poskusi kažejo, da dobršnemu delu prostovoljcev uspe sanjati o izbrani temi, vendar se tega zjutraj, kadar so spali doma, niso spomnili.

Sreča iz sanj
Znan je pregovor, da je jutro pametnejše od večera. Milton Krammer in Tomas Rott iz Cincinatyja sta proučevala razpoloženje skupine prostovoljcev pred spanjem in po njem. Prostovoljci so razpoloženje označevali z lestvico od 1 do 10 (od zelo srečen do zelo nesrečen). Odkrila sta, da sanje o nekaterih dogodkih ali osebah povzročajo večji občutek sreče kot o kakih drugih dogodkih ali osebah. Prišla sta tudi do sklepa, da sanje, v katerih se pojavlja več ljudi, bolj izboljšajo razpoloženje, kot sanje, v katerih nastopa malo oseb.

Nekateri drugi raziskovalci sanj so prostovoljcem pred spanjem pripravili strašne prizore, da bi videli, kako vplivajo na sanje. V nekem poskusu so prikazali film o avtopsiji: zdravniki so izkopali truplo zaradi naknadnega ugotavljanja vzroka smrti.

Potem so polovici prostovoljcev pustili spati vso noč, drugo polovico pa so vedno zbudili v začetku sanj, torej tedaj, ko se začno oči pod vekami premikati. Obema skupinama so zjutraj spet pokazali film o avtopsiji. Izkazalo se je, da je manj vznemiril tiste, ki so lahko spali vso noč. Raziskovalci so iz tega sklepali, da je sanjanje to skupino bolj usposobilo za obvladovanje občutka strahu, ki ga je povzročal film.

Z malo znanja in izkušenj se ljudje iz sanj naučijo marsičesa o sebi, svojih ciljih, značaju, ambicijah ter stiskah, ki jih mučijo. Najpomembnejše je, da vemo, da sanje niso nesmisel, neorganizirana neumnost. Nič hudega ali nevarnega ni, če se ukvarjamo s svojimi sanjami, vendar iz tega ne sme nastati obsedenost.

Veselo prebujenje
Večina teorij se strinja, da so sanje proizvod podzavesti. To tezo lahko najboljše ponazorimo s sanjarjenjem, ki se dogaja, ko smo budni: zamišljamo si, da smo osvojili prelepo dekle, dosegli fantastičen športni rezulat, naredili nekaj junaškega. To sanjarjenje se nam zdi živo in resnično, ko pa nehate sanjariti, na vse skupaj zlahka pozabite.

Živost sanj lahko včasih vpliva na razpoloženje še ves naslednji dan (saj pravimo, da je nekdo “vstal z levo nogo”). Če ima človek srečne in uspešne sanje, se zbudi zadovoljen s samim sabo. Majhni otroci pogosto sanjajo o darilih. Zbudijo se vzhičeni, potem pa so potrti, ko vidijo, da so bila darila le sanje. Nasploh otroci včasih zelo težko ločujejo sanje od resničnosti. Ko je neki fantek mami pripovedoval, da ga je v sanjah zasledoval volk in mu ni mogel uiti, ker so bila kuhinjaska vrata zaprta, je mati dejala: “Oh, saj to so bile samo sanje.” Fantek pa je odgovoril: “Že res, toda drugič pusti kuhinjska vrata odklenjena.”

Pismo samemu sebi
Laboratorijske analize s pomočjo encefalografov za snemanje možganskih valov so odkrile, da imajo osebe, ki se zjutraj ne spomnijo sanj, popolnoma enake krivulje kot tiste, ki se jih zjutraj živo spominjajo. Tisti, ki se sanj ponavadi spomnijo, naj začno odkrivati njihov pravi pomen. Glavna naloga je, da dojamejo, da so sanje , kot je dejal sloviti ameriški psiholog Calwin Hall, “pismo samemu sebi”. Ko se boste naučili brati to pismo, boste v njem našli osupljiva dejstva in resnice.

Ne pričakujte, da bodo sanje gotovo rešile vse vaše težave. Nobene sanje namreč ne morejo plačati vašega dolga ali grdega račka spremeniti v prekrasnega laboda. Toda sanje vam lahko pomagajo, da dojamete, da denar ni najpomembnejši na svetu, da lep obraz in postava nista glavni smisel življenja.


Pojasnjevalci uspavanega razuma

Psihologi so posebno pozorni na vrstni red dogodkov v sanjah. Če hočemo razumeti sporočilo, moramo razumeti kaj iščemo. Če na primer s kom govorite, on pa zeha in hkrati zatrjuje, da je vaša zgodba zanimiva, vam pravzaprav hoče povedati, da je dolgočasna.


Sanje Pogosto vsebujejo nekaj podobnega in triki iz govorjenja dajejo smernice, da zvemo, kaj v resnici sporočajo.

Slike in simboli
Najprej moramo ločiti simbole in slike v sanjah. Njihov pomen je namreč različen. Simboli imajo namreč splošen pomen in vsakomur pomenijo isto. Čarovnik je pač čarvovnik, naj bo Merlinm čarovnik iz Oza, afriški vrač ali indijanski šaman.

Raj je prav tako znan simbol. To je vizija popolnega kraja, kjer je vse prekrasno in kjer se ne dogaja nič slabega in grdega. Grki so imeli Elizejske poljane, Arabci imajo Džennet. V našem času ta ideal uporabljajo v turističnih prospektih: povsod je nebo modro, voda je bistra, plaže so prepolne, na voljo je izobilje eksotične hrane, pijač, lepotic in lepotcev. Ladja, ki potuje po samotnem oceanu, simbolizira napredovanje človeka skozi življenje. Združuje več simbolov. Ladja predstavlja družbo in njen odnos do ljudi, ocean neznane vesoljske sile. In tako poznamo Odisejevo potovanje, Janezovo iskanje zlatega runa, ladjo obešencev, ladjo norcev, tudi o državi govorimo kot ladji, o politikih pa kot o krmarjih ladje.

Žive slike občutkov
Slika deluje precej drugače kot simbol. Lahko nam kaže pisarno, trgovino, predmete iz vsakdanjega življenja. Tistega, za katerega menite, da “živi v oblakih”, utegnete v sanjah res zagledati na oblaku. Prkomerno učenje pred izpitom lahko v sanjah prikaže kot polno mizo jedi, vi pa ste že do grla siti. Če se vam zdi, da v življenju včasih zaradi dreves ne vidite gozda, se vam utegne sanjati, da ste se zgubili v velikem pragozdu.

Ko se naučite navidezno “zgodbo” svojih sanj gledati kot vrsto slik, boste ugotovili, da sanje lažje analizirate. Skušajte oceniti vsako sliko posebej in tudi skupni učinek sanj. Te točke je prvi odkril Sigmund Freud, katerega knjiga Razlaga sanj še danes velja za najvrednejšo na tem področju.

Freudova kondenzacija
Vsaka slika v sanjah lahko pomeni različne stvari. Freud je navajal osupljiv primer te značilnosti, ki jo je imenoval kondenzacija. Neki ženski se je sanjalo o hroščkih v majhni škatli. Najprej je pomislila na to, da je prejšnji dan videla, kako je v kozarec vode padel metulj. Potem se je ženska spomnila, da njena hčerka zbira metulje, takoj na to pa se je spomnila lastne mladosti. Končno ji je Freud pomagal priti skozi skrite ali možne pomene sanj. V resnici je bila zaskrbljena zaradi moževega upadanja zanimanja za seks, vedela pa je, da se spolno poživilokantarid dela iz nekih žuželk.

Vsi pogosteje sanjamo o stvareh, ki nas skrbijo, kot o tistih, ki niso problematične. Ponavadi Hitro preidemo do problema.

"Preoblečene" sanje
Skoraj enak pomen kot kondenzacija ima “preoblačenje”, ko slike tipajo okrog resničnega problema in ne pokažejo njegove prave narave. Freud je menil, da so sanje tako “preoblečene”, da bi preprečile vznemirjanje zavesti uma, vendar so to - kot tudi večino drugih Freudovih idej - opustili. Pa vendar: zaskrbljeni ste, na primer za sestro. Sanja se vam o neznanki, ki je doživela prometno nesrečo. Sploh ni podobna vaši sestri, razen, da morda nosi enaka očala ali podobno obleko. To zadostuje, da vam sanje povedo, kdo je pravi osebek vaših sanj in skrbi.

Tudi preobračanje pomena pomaga. Če Sanjate, da hodite po preprogi, zakaj ne bi pomislili, da ste vi ta preproga, po kateri hodijo drugi. Slika sanj vam na ta način sporoča, da ne bodite predpražnik drugih. Uboj ali poškodba otroka v sanjah starše zelo skrbi. Tudi to lahko preobrnete; starši v resnici upajo, da nikogar iz družine ne bo doletela takšna nesreča. Po Freudu pa take sanje res lahko pomenijo željo v trenutku velike jeze, ko pomislimo: “kar ubil bi ga...”

Uboj očeta ali matere pa ne sledi načelu preoblačenja. V resnici kaže vaše poskuse, da se povsem znebite oblasti staršev in da postanete samostojni.

Abstraktnost v vidni podobi
Sanje lahko pomenijo tudi kompenzacijo. Carl Jung je bil prepričan, da je ena od funkcij sanj konpenzacija dejanske osebnosti. Izčrpana gospodinja sanja o sebi kot o prečudoviti lepotici, uspešni v karieri. Poslovnež brez usmiljenja se bo v sanjah videl kot zbiratelja metuljev ali romantičnega intelektualca. Sramežljivo dekle bo sanjalo, da jo obdaja gruča občudovalcev. Vse te sanje nastanejo kot kompezacija neipolnjenih želj v resničnem življenju.

Sanje abstraktne stvari ali čustva spreminjajo v vidno obliko ljudi ali živali. Hrabrost postane pogumen človek, nežnost ljubljena ženska. Freud je to imenoval anemizem. Enak izraz uporabljamo, ko opisujemo način, s katerim primitivna ljudstva predmetom dajejo človeške in živalske lastnosti, ker tudi v vsakodenvnem življenju spreminjajo predmete v ljudi ali živali.

Veter je “velikan, ki piha”. Policaj v naših sanjah ne glas vesti. Hudič predstavlja občutke, za katere mislite, da so slabi, ne morete pa jih nadzorovati. Mačka simbolizira ženske kvalitete, na primer intuicijo. Dojenček bo najprej pomenih abstraktne stvari, naprimer ustvarjalno oblikovanje (kreator, ki sanja o popolnih majhnih dojenčkih, želi dovršeno uresničiti svoje zamisli).


Kako Ujeti Sanje?

Vsi sanj ne obravnavajo resno, mnogi pa menijo, da je sanjanje vedno intenzivno, skrivnostvno in resno. Raziskave kažejo, da v sanjah prihaja tudi do igre besed oziroma podob. Če se nam sanja o nogometnem polju (igrišču), lahko gre pravzaprav za kakšno drugo polje, na primer medicino. Psihologi včasih odkrivajo tudi šale.


Če se nekomu v družini sanja o kralju na prestolu, ki prebira krajevni dnevnik, potem družina ve, da gre za očeta, ki se vedno boji, dab o kdo prej vel časopis ali morda cello raztrgal športno Stran 11 od 11

Absurdne sanje
Absurdne sanje so na nek način nadaljevanje šal in besednih iger. Take sanje so podobne slabo narejenemu filmu, ki preskakuje iz prizora v prizor, iz slike v sliko, in nekako ne spoštuje običajne logike življenja. Zato so včasih v sanjah prisotne tudi absurdne mešanice ljudi. Vaš ded, ki je umrl pred desetimi leti, sedi skupaj z vašimi prijatelji in sosedi. Freud je to primerjal z vprašanjem, ki si ga včasih postavljajo ljudje: “kaj bi v tem primeru storil moj ded?”

Golota v sanjah, ko na primer nagi hodimo po glavni ulici, ne da bi čutili absurdnost položaja ali sram, je po Freudu izraz ekshibicionizma, ki se skriva v vsakem človeku, po Jungu in drugih pa pomeni odkritost, iskrenost in poštenost. Plavanje v sanjah, še posebej če težko plavamo, po Adlerju pomeni potrebo po moči in uspehu. Če sanjate, da goli plavate z osebo ali osebami nasprotnega spola je to znak seksualne zadovoljitve. Vzpenjanje po neskončnem hribu govori o težavah življenja. Sanje so izraz strahu, ali vam bo uspelo doseči določen cilj. Zelo Dolgo potovanje z avtobusom ali vlakom iima lahko podobno sporočilo. Če pa na dolgem potovanju samo pasivno sedate, vse okrog vas pa drvi in izginja, je to znak, da ste se preveč prepustili toku življenja, v svoji duši pa veste, da to ni tisto, kar ste si vedno želeli

Lucidne sanje
Včasih ste v sanjah pasivni iz drugega razloga. Lahko namreč mislite: “vem, da so to sanje, počakal bom, da minejo.” Nekdo drug v takem položaju razmišlja drugače: “Ta del sanj mi ni všeč, zato ga bom spremenil.”

Takšne sanje imenujemo lucidne in za njih obstajata dve pojasnili. Če veste, da gre za sanje, in ne ukrepate, je to znak, da neradi prodrete v bistvo problema, niti v sanjah ne. verjetno se tudi v življenju neradi soočate s problemi. Če pa na sanje vplivate, spremenite njihov potek, vam sanje res pomagajo, imajo celo terapevtski učinek. V tem primeru iščete najbolj primerno rešitev problema iz dejanskega življenja. To je najboljši način, da v sebi odkrijete neizkoriščene moči in da se vam poveča pogum za odstranjevanje ter premagovanje težav.

Sekundarne revizije
Pogosto se dogaja, da hitro najdemo razlago zapletenih sanj, še posebej če je to v skladu z našimi željami in nameni. Toda pazite! Prepoznavne stvari v sanjah lahko prikrijejo druge, ki so za analize bolj bistvene. Freud je dodatne analize sanj imenoval sekundarne revizije. Če smo sanjali o lepi hiši, se nam zdi, da so to pač sanje o izpolnitvi naših želja. Pri natančni analizi pa se morate spomniti, ali ste šli v nadstropje ali v klet, ali ste našli kaj nenavadnega (gnoj v kotu, obleko na napačnem mestu, itd). Marsikdaj boste pri sekundarni reviziji presenečeni nad novo razlago na videz tako preprosto razložljivih sanj.

Preizkušanje alternativ
Sporočila sanj lahko razpoznavamo tudi na drugi način – in sicer tako, da jih preučujemo dlje časa.takoj ko se zbudite, si sanje zapišite. Skušajte jih čim bolj opisati. Na primer: “tekel sem po ozki ulici, ker me je preganjal tank…”. Domnevamo lahko, da tank predstavlja ambicioznost neke osebe,. Sanje verjetno kažejo, da oseba ambiciji sledi preveč enostransko in ne upošteva drugih možnosti. To bi lahko bila napaka, ki bi osebo pripeljala v brezizhoden položaj.

Pri zapisovanju sanj moramo vsekakor zapisati, ali nas spominjajo na kaj iz naše preteklosti. Psihologi so ugotovili, da najbolj uporabne razlage sanj dajejo pacienti sami.

Trik z budilko
Znana britanska raziskovalka sanj Ann Faraday je oblikovala nekaj pravil v pomoč ljudem, da ujamejo svoje sanje. Ta pravila naj bo pomagala predvsem tistim, ki se redko spomnijo, kaj se jim je sanjalo. Ann Faraday tako priporača uporabo budlike, naravnane tako, da zvoni v presledkih dveh u rod ubičajne ure, ko gremo spat. Tako boste zagotovo ujeli čas sanjanja.

Če se vam zdi takšno pogosto zbujanje preveč, lahko budilko naravnate samo na eno uro po polnoči, med 3. in 5. uro zjutraj. Ko se boste ob zvoku budlike zbudili, je pomembno da podrobnosti sanj takoj zapišete, ker bodo zagotovo zelo hitro zbledele. Še boljše je, če uporabite kasetofon, ki ga imate blizu postelje. Če ne gre drugače, povejte svoje sanje partnerju, ali pa si jih, če ste sami in nimate pri roki pisala ali kasetofona – na glas ponovite. Tako se bodo podrobnosti bolj zasidrale v spomin. Ne glede na to, kdaj ste se zbudili med sanjami, je priporočljivo, da se premikate počasi. Nikar takoj ne skočite v realnost, saj tako v spominu ne boste ohranili podrobnosti. S skokom prek sobe, da bi vzeli svinčnik, boste zagotovo prekinili bistvene niti, ki vas povezujejo s sanjami, in presenečeni boste nad praznino v spominu.

Premikajte se počasi, rahlo se vzravnajte v sedeči položaj, oči imejte zaprte; tako boste ohranili čimveč podrobnosti iz sanj. Majhne stvari v sanjah imajo pogosto velik pomen, še posebej k ogre za redno zapisovanje sanj. Majhna podrobnost iz enih sanj lahko postane osrednji del drugih sanj. Majhne podrobnosti se lahko v sanjah tudi večkrat ponavljajo, s čimer se njihov pomen samo še povečuje


Erotične nočne zgodbe

Sanje vedno delajo same zase, ne glede na to, ali jih upoštevamo ali ne. predelujejo naše probleme, ne glede na to, ali se tega zavedamo..


Ljudje, ki se zanimajo za svoje sanje, se jih naučijo razlagati, začnejo pospeševati njihov naravni process in ga končno usmerijo k ustvarjalnim intervencijam. I ljudje zagotovo povečajo svojo sposobnost usmerjanja lastnega življenja.

Vsak je svojih sanj razlagalec
Sanje si lahko najboljše vedno razlaga tisti, ki so se mu sanjale, ker imajo zanj pomen, ki je drugim popolnoma neznan. Človek - razen naključno - le redko pride do pomena sanj neposredno. Toda prava vprašanja, ki si jih bo postavljal (kako je bilo s tistim, kar me je preganjalo, na kaj me je spominjalo?) mu bodo pomagala najti odgovor. Pomembna so tudi čustva, ki se pojavljajo med sanjanjem.

Če žena na primer sanja, da jo je zapustil mož, to še ne pomeni, da jo je res zapustil, ali da jo namerava. Toda sanje ženi lahko odkrijejo, kako bi se počutila, če bi se to res zgodilo. To pa je vsekakor pomembno za njena čustva do moža in njeno videnje prihodnosti zveze.

Po ocenah raziskovalcev je erotičnih sanj za približno tretjino vseh nočnih zgodb. Ozadje seksualnih doživljajev v sanjah raziskujejo od konca prejšnjega stoletja, po prvih delih Sigmunda Freuda. Vendar je ta posebno v začetku sanje razlagal skoraj izključno s seksualnimi motivi. To enostransko gledanje so kasneje spremenili drugi psihologi in psihoanalitiki, saj so ugotovili, da imajo sanje večdimenzionalni pomen in da so v dokajšnji meri individualni doživljaj vsakega posameznika.

Seks ima pomembno vlogo v sanjah zato, ker je pomemben tudi v vsakodnevnem življenju. Seks je prav tako močna gonilna sila kot, na primer, lahkota ali ambicija. V budnem stanju je seks podvržen družbenim omejitvam in dogovorom, v sanjah pa ne pozna the meja. To je vzrok, da še tako zarjavele device po prebuditvi iz narkoze začno govoriti “umazane” besede.

Erotične sanje so različne v različnih življenskih obdobjih, ker se razlikujejo tudi sposobnosti seksualnega doživljanja. Sanje se največ ukvarjajo s človekovimi trenutnimi problemi in je jasno, da se ukvarjajo tudi s temo, ki je velik del življenja na prvem mestu.

Strah pred seksualnostjo
Seks je pomembna telesna potreba in vsako nenavadno ali prisilno obdobje vzdržnosti se lahko odrazi v sanjah. Povsem jasne seksualne sanje se pogosteje pojavljajo v dobi odraščanja in se pogosto končajo s pravim orgazmom. Odrasli se v sanjah posredno ukvarjajo s svojimi seksualnimi potrebami in željami. Erotične slike v sanjah pogosto odkrivajo občutek intimnosti, pa tudi občutek kontrole, izgubve kontrole, večvrednosti ali manjvrednosti. Če se mladi uslužbenki torej sanja o strastnem srečanju s svojim šefom, to ne pomeni, dab o avtomatično do česa takega prišlo.

V puberteti sanje izražajo strah pred soočenjem z lastno naraščajočo seksualnostjo. V času dozorevanja se težišče sanj prenese na izpolnjevanje naravnih ciljev, zadovoljevanje čustvenih in spolnih potreb.

V sanjah skrite želje
Poglejmo nekaj primerov nočnega izražanja seksualnih zadev: 33 letna ženska, poročena štiri leta, zakon je po njenih besedah srečen, moški pa zanjo pravijo, da ima prav izzivalen pogled, je sanjala: “Jahala sem na belcu in nenadoma opazila, da sem gola. Ker sem imela dolge lase, sem si z njimi pokrila goloto.” Sanje kažejo, da žena kljub prepričanju o svoji zvestobi včasih misli na ljubimkanje. Konj je simbol seksa. Golota, ki se napol pokrita, je ljubezenska provokacija. Bela barva konja kaže, da žena pri tem želi, da o njej mislijo, kako je še nedolžna (bela barva je simbol nedolžnosti).

22-letno dekle, ki je hodilo z nekim moškim, je sanjalo: “S sestrami sem šla na sprehod. Pod drevesi smo pobirale orehe. Potem smo v gozdu nabirale cvetje in gobe. Potem sem zaslišala lomljenje vejic in zagledala temnopoltega moškega, pomanjkljivo oblečenega, ene roke ni imel. Jezno me je gledal. Sestre ga še niso videle. Moški nam je sledil, hotela sem steči, vedar se nisem mogla premakniti. Ko me je dohitel sem se prebudila. “ v dekletu se je prebudila želja po moškem, vednar se je boji. Tudi za moškega s katerim hodi, ni prepričana, kaj naj si misli o njem. Dekle se bo moralo še nebiti neupravičenega in škodljivega strahu.

31 letnemu moškemu, ki bi se raz zbližal z nekim dekletom, se je sanjalo, da ga je napadel volk. Z nožem mu je prerezal goltanec. Potem je zagledal medveda. Stekel je in pritekel v hišo. Skozi okno je videl da skuša medved po hlodu zlesti v hišo. Skozi okno je videl, da skuša medved po hlodu zlesti v hišo.zgrabil je sekiro, in ko je medved pokazal glavo pri oknu, mu jo je razčesnil. Takšne sanje imajo ponavadi fantje med 18. in 20. letom. Očitno 31-letnik še ni razčistil s svojo seksualno naravo in ni dovolj dozorel.

Čarovnik in pošast
44-letni ženski, ki ji je mož umrl pred desetimi meseci, se je pogosto sanjalo, da jo božajo in objemajo negovane moške roke. Čutila je tudi poljub na vratu. To se ji je sanjalo že tudi, ko je bil mož še živ. Ženska je bila očitno v zakonu sorazmerno srečna, ni pa doživljala popolne zadovoljitve, ki si jo je želela. Zanjo bi bilo najboljše, ko bi našla moškega, ki bi ji pomagal premagati to napetost. 45 letna ženska je v sanjah plavala proti drevesu, ki je raslo iz vode. Prišla je nevihta, voda je vzvalovila. Ženska je priplavala do otočka. Nenadoma je bilo drevo podobno pošasti. Tedaj se je pojavil čarovnik, iztegnil roke in pošast se je umaknila. Ženska se je umirila, vse skrbi o prihodnosti so izginile.

Ta ženska bo najbrž res kmalu zaplula v mirnejše življenske vode. Odprle se ji bodo takšne človeške in seksualne možnosti, da se bo njen strah popolnoma povsem izgubil. Saj že pozna moškega, ki je zmožen zanjo narediti to, kar si želi.


NEDELJSKI DNEVNIK, Esad Jakupovič, Skrivnostno Življenje Sanj
17. 8, 1997
24. 8., 1997
31. 8., 1997
7. 9., 1997
14. 9. 1997
21. 9. 1997
28. 9., 1997
5. 10., 1997
Poglej uporabnikov profilPošlji zasebno sporočiloMSN Messenger - naslov
Strawin
Lucidni izvedenec<br>Administrator
Lucidni izvedenec
Administrator



Pridružen/-a: Sob, 14. Jun 2003 14:34
Prispevkov: 3707
Kraj: Primorska

PrispevekObjavljeno: Pet 01. Avg 2003 17:19 Odgovori s citatomNazaj na vrh

Dobra ideja g. psihopat! Very Happy

Dva komentarčka: člankov se ne sme kar tako prepisovat brez dovoljenja njihovih avtorjev in pa če naenkrat prilepiš sem toliko robe jo bo malo kdo prebral. Svetujem, da vsake 3 dni prilepiš en članek. Wink Bomo naredili nov pod-forum.

Pred leti sem zasledil članek na to temo v Mladini:
http://www.mladina.si/dnevnik/10443/
Poglej uporabnikov profilPošlji zasebno sporočiloPošlji E-sporočiloObišči avtorjevo spletno stranAIM - AOL Instant - naslovMSN Messenger - naslovICQ številka
psihopat
Lucidni vajenec
Lucidni vajenec



Pridružen/-a: Sre, 23. Jul 2003 12:31
Prispevkov: 807
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: Pet 01. Avg 2003 19:12 Odgovori s citatomNazaj na vrh

Smile sicer natančno zakonodaje ne poznam, ampak po mojem lahko citiram avtorja, če zraven napišem vir in te stvari. to je pa pač tak, "malo daljši citat" Smile sicer pa, če je gospod Esad Jakupovič jezen, pa naj me toži Smile

na žalost moram že spet omeniti siddhartin forum, ampak tam tudi skenirajo vsak članek, ki je povezan s siddharto in ga dajo na forum. pa se še ni nihče pritožil, čeprav pazijo, da bo vse legalno. sicer pa ne vem zakaj ne bi tega članka prepisal, sej je star že 6 let in tako ali tako ne morajo iztržit niti pare več iz njega... a bojo šli prodajat 6 let star časopis al kaj? Smile jebe se men, zakoni so zato da se jih krši.

pa sej ne bom zdej kr limal člankov sem gor...to je en članek, oz. zbirka člankov, ki sem jo slucajno imel na kompjuterju, če pa kje najdem še kakega pa ga bom dal gor, ampak dvomim, da bo to že čez 3 dni Smile

ha, fin članek si dal tudi ti.

Lep pozdrav, kolegi onan...onenir...kwa???.....aja, oneironavti. lep pozdrav, oneironavti Laughing Very Happy Mr. Green
Poglej uporabnikov profilPošlji zasebno sporočiloMSN Messenger - naslov
Kir
Lucidni poznavalec
Lucidni poznavalec



Pridružen/-a: Tor, 10. Feb 2004 20:37
Prispevkov: 1190

PrispevekObjavljeno: Sob 10. Sep 2011 13:48 Odgovori s citatomNazaj na vrh

Tule je ena povezava do članka na siolu, z naslovom
Obsmrtnih doľivetij se spomni 20 odstotkov ljudi

http://www.siol.net/slovenija/znanost_in_okolje/2011/09/mejnaznanost.aspx
nisem si ąe prebral ampak mislim da bo ąe zanimivo branje, če bo ąe koga zanimalo

lp

_________________
član sanjačev ľivljenja Sanj !
Image Image
Image Image
Kir - prijatelj kač in medveda
Poglej uporabnikov profilPošlji zasebno sporočiloPošlji E-sporočilo
Kir
Lucidni poznavalec
Lucidni poznavalec



Pridružen/-a: Tor, 10. Feb 2004 20:37
Prispevkov: 1190

PrispevekObjavljeno: Ned 08. Sep 2013 18:28 Odgovori s citatomNazaj na vrh

Moja leta, članek LS:

http://mojaleta.si/Clanek/Lucidne-sanje

Wink

_________________
član sanjačev ľivljenja Sanj !
Image Image
Image Image
Kir - prijatelj kač in medveda
Poglej uporabnikov profilPošlji zasebno sporočiloPošlji E-sporočilo
smiley7
Lucidni vajenec
Lucidni vajenec



Pridružen/-a: Pon, 12. Dec 2005 12:26
Prispevkov: 820
Kraj: LJ

PrispevekObjavljeno: Ned 08. Sep 2013 20:00 Odgovori s citatomNazaj na vrh

Faca! Bravo

Glavno, da se ąirijo informacije. Wink

_________________
Umetnost Sanjanja | Forum | FB | Priročnik Vrata Sanjanja | Dream eXplorer

ImageImageImage
Poglej uporabnikov profilPošlji zasebno sporočiloPošlji E-sporočiloObišči avtorjevo spletno stran
Kir
Lucidni poznavalec
Lucidni poznavalec



Pridružen/-a: Tor, 10. Feb 2004 20:37
Prispevkov: 1190

PrispevekObjavljeno: Tor 13. Jan 2015 19:49 Odgovori s citatomNazaj na vrh

Oddaja Preprosto naravno - Parapsihologija, v zadnjem delu je pogovor o LS:

https://www.youtube.com/watch?v=QVIlllnTgww&feature=youtu.be&t=51m47s

_________________
član sanjačev ľivljenja Sanj !
Image Image
Image Image
Kir - prijatelj kač in medveda
Poglej uporabnikov profilPošlji zasebno sporočiloPošlji E-sporočilo
Kir
Lucidni poznavalec
Lucidni poznavalec



Pridružen/-a: Tor, 10. Feb 2004 20:37
Prispevkov: 1190

PrispevekObjavljeno: Pet 18. Dec 2015 8:52 Odgovori s citatomNazaj na vrh

©e ena odddaja, bravo Saąo !

Klepet ob kavi: Koliko lahko verjamemo sanjam?
https://www.youtube.com/watch?v=2n4S7RAGj8Q

_________________
član sanjačev ľivljenja Sanj !
Image Image
Image Image
Kir - prijatelj kač in medveda
Poglej uporabnikov profilPošlji zasebno sporočiloPošlji E-sporočilo
smiley7
Lucidni vajenec
Lucidni vajenec



Pridružen/-a: Pon, 12. Dec 2005 12:26
Prispevkov: 820
Kraj: LJ

PrispevekObjavljeno: Sre 03. Feb 2016 16:39 Odgovori s citatomNazaj na vrh

Bravo

Hvala za share. Smile

_________________
Umetnost Sanjanja | Forum | FB | Priročnik Vrata Sanjanja | Dream eXplorer

ImageImageImage
Poglej uporabnikov profilPošlji zasebno sporočiloPošlji E-sporočiloObišči avtorjevo spletno stran
Pokaži sporočila:      
Objavi novo temoOdgovori na to temo


 Pojdi na:   



Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by phpBB © phpBB Group | FI Theme | Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas

© lucidnesanje.com | info@lucidnesanje.com | Background image © pasQuale, ld4all.com