|
|
|
Kaj so lucidne sanje > Zgodovina lucidnega sanjanja
Kratek pregled lucidnega sanjanja skozi človeško
zgodovino.
Zgodovina lucidnih sanj
Čeprav se lucidne sanje mogoče zdijo novodobno
odkritje, so bile prisotne praktično že od začetka človeštva. Nekaj
zapiskov in pričevanj o tovrstnih sanjah nam je na voljo še dandanes, saj so
v preteklosti celotne kulture temeljile na doseganju takih sanj. V tem članku vam bom
poizkušal pokazati kratko zgodovino lucidnega sanjanja.
"Sanje so vplivale na smer razvoja narodov, spravljale sanjalce ob pamet in rojevale
veličastne ideje."
Aborigini
Skozi obdobje človeške kulture je veliko skupnosti uporabljalo sanje, še posebej
lucidne, kot vodilo na njihovi poti. Eno prvih ljudstev, ki so v veliki meri uporabljali
lucidne sanje so bili Aborigini. Ti prvotni naseljenci Avstralije uporabljajo te posebne
sanje že preko 40.000 let. Lucidno sanjanje so uporabljali za "potovanje skozi
Čas sanj (Dream Time)", da bi našli odgovore na svoja vprašanja.
Čas sanj je bilo spremenjeno stanje zavesti, ki so ga dosegali za navezavo stika z
duhovi njihovih prednikov in "Stvarnikom sveta". Ta Čas sanj je bil zelo
pomemben za Aborigine, saj so se na tak način lahko pogovarjali s svojimi predniki in
bili deležni njihove modrosti, ko so potrebovali nasvet ali smernice za lastne
probleme ali za težave celotne skupnosti. Čas sanj lahko vidimo upodobljenega na
njihovih umetniških delih, ki so jih ponavadi ozaljšali z "barvnimi pikami in
črtami, kot način prikaza tega Časa sanj." Te "barvne pike in črte"
so danes poznane kot hipnogogični prikazi in se nam prikazujejo, ko prehajamo v stanje
lucidnega sanjanja.
Afrika
V Afriki so starodavna šamanska plemena "uporabljala lucidno sanjanje kot
pripomoček". Prvenstveno so na tak način kontaktirali duhove prednikov, da bi
poiskali rešitve za svoje težave. Dosegli so tudi terapevtske in zdravilne
lastnosti tega sanjanja. Za razliko od Aboriginov, kjer so praktično vsi člani
skupnosti lahko sanjali lucidno, pa je v teh plemenih tako sanjal samo Šaman. Obiskoval
je svet duhov in si prizadeval poiskati nasvete in znanje, da bi lahko pomagal svojim
ljudem. Zaradi tega se je šaman smatral kot pomemben in nujno potreben član
plemena.
Tibet
Tibetanski jogiji so sebe "zavestno vadili in urili, s končnim ciljem prebuditi se
iz sanj, ki jih imenujemo stvarnost." Ugotovili so kako življenjske, kako podobne
resničnosti so lahko sanje, ko so se jih zavedali in so jih tako vnesli v njihove
duhovne vaje. Ko fizično telo umre, po njihovem mnenju duša živi naprej v
svetu sanj. In ko bi se te resnice zavedli bi bili osvobojeni kroga ponovnih
rojstev.
Malezija
Zadnje veliko ljudstvo sanj je bilo pleme Malezijskih Senojev. Ti so verjeli, da je svet
sanj povezan s svetom duhov, tako da so bile za njih vsake sanje pomembne. Vsake posamezne
sanje so lahko vsebovale posebna sporočila duhov, ki bi jim lahko pomagala v njihovem
vsakdanjem življenju. "Njihove otroke so že pri rani mladosti učili kako
premagati in spremeniti nevarnosti v njihovih sanjah", kar so lahko storili tako, da so
uvideli, da imajo (pre)moč nad prikazi v lastnih sanjah. "Pred začetkom druge
svetovne vojne so imeli cvetočo kulturo sanj". Na žalost pa so se njihovi starodavni
načini porazgubili, ko so se srečali s komunizmom. (?)
Rim
Leta 451 n.š. si je rimski zdravnik po imenu Gennadius delal skrbi zaradi svojega
"pomanjkanja vere" v življenje po smrti. V knjigi Roberta van de Castle-a avtor
razlaga, da je omenjeni Gennadius "doživel sanje, v katerih mu je mladenič
nenavadnega in impozantnega videza velel naj mu sledi." Ta 'sanjski vodnik' ga je
popeljal do nekega mesta, kjer je lahko slišal najčudovitejšo glasbo, ki jo
je bil kdajkoli slišal. Vodnika je vprašal kaj je ta očarljivi zvok in ta mu
je odgovoril: "to je himna blagoslovljenih in svetih." Spominjalo ga je na nebesa.
Naslednji večer je Gennadius spet doživel sanje s tem vodnikom. Vodnik ga je
vprašal, če ga pozna. Odgovoril mu je, da se ga spominja iz pretekle noči,
ko sta slišala tisto neverjetno glasbo. Vodnik ga je naprej vprašal, če se je
to bilo pripetilo čez dan ali v sanjah. Gennadius je odgovoril, da se je srečanje
zgodilo v sanjah in da to pomeni, da sedaj sanja. Končno ga je vodnik vprašal,
če ve kje se nahaja njegovo telo. Mirno mu je odgovoril, da v postelji. Po teh sanjah
ni nikoli več dvomil v obstoj življenja po smrti, saj je menil, da je bil na pragu
nebes.
20. stoletje
Vemo, da so lucidno sanjanje imenovali z najrazličnejšimi imeni in nazivi, v skladu
z različnimi kulturami, ki so ga uporabljale. Ampak kdo si je izmislil sodoben izraz
"lucidne sanje"? To je bil nizozemski znanstvenik Frederik Van Eeden. Ta izraz je
prvič uporabil leta 1914 v svoji knjigi "Študija sanj", v kateri je
eksperimentiral z in imenoval devet različnih tipov sanj v obdobju šestnajstih
let. Bil je eden prvih, ki se je raziskave in razlage lucidnih sanj lotil na znanstveni
način. Z lastnimi besedami izraža svoje znanstveno zanimanje za te sanje:
"sedmi tip sanj, ki jih imenujem lucidne, se mi osebno zdi najbolj zanimiv in vreden
največje pozornosti in proučevanja." Osupel je bil nad dejstvom, da
je "v teh lucidnih sanjah reintegracija psihičnih funkcij tako popolna, da se
sanjalec spominja vsakdanjega življenja in lastnega stanja, doseže stanje
popolnega zavedanja, lahko svojo pozornost usmerja in izvaja različna dejanja s
svobodno voljo."
V obdobju njegovega šestnajstletnega proučevanja, od 20. janurja 1898 do 26.
decembra 1912 je zapisal 352 primerov lucidnih sanj. Preostanek življenja je posvetil
raziskovanju lastnih sanj in prizadevanju, da bi okrepil in podaljšal svojo
lucidnost.
Sodobnost
Šestdeseta leta 20. stoletja so bila čas duhovnih odkritij in svobode. Glasbene
skupine kot npr. The Doors, Moody Blues in Jefferson Airplane so prepevale o spremenjenih
stanjih zavesti in razsvetljenih mislih. Lucidno sanjanje je poosebljalo duh in način
šestdesetih, tako da je bilo samoumevno, da so se mladi začeli zanimati tudi o
tej tematiki. Oče Coonan, strokovnjak-samouk na področju lucidnega sanjanja se
spominja, da mu je glasba "vzbudila zanimanje za sanje in Boga. 'Break through to the
other side'." Nadalje je tudi mnenja, da je njegovo "zanimanje za to področje
bilo posledica celotne miselnosti šestdesetih." Šestdeseta so tudi privedla
do vzpona največjega raziskovalca lucidnih sanj moderne dobe: Stephen LaBerge-a.
Stephenovo življenje je na pogled usmerjeno in prilagojeno lucidnemu sanjanju. Svoje
prve lucidne sanje je doživel že pri šestih letih starosti. Znašel se
je bil pod vodo in pomislil: "O-o! Kako naj diham?" Uvidel je, da so to sanje in
tako začel raziskovati globine oceana ter iskati potopljene zaklade in sploh
doživljati veliko pustolovščin polnih gusarjev. Od šestega leta do
starosti triindvajset se ni spominjal nobenih lucidnih sanj. Poleg tega je postal zaprt
vase in v kleti začel izdelovati bombe. Diplomiral je iz matematike na univerzi v
Arizoni z, po njegovih besedah, "popolnoma ne-duhovnim pogledom na svet." V
šestdesetih je hotel narediti doktorat iz kemične fizike ampak bolj ga je gnalo k
študiju tibetanskega budizma, zen meditacije, tai chi-ja in psihologije. V tem
desetletju je potem doživel še ene lucidne sanje in takrat se je odločil, da
bo njegov glavi študij, študij o sanjah. Šel je v Stanford in se zaposlil v
enem od laboratorijev.
Za enega prvih poizkusov, ki jih je opravil, je hotel videti ali se da ugotoviti, kdaj se
dogajajo lucidne sanje. Priklopil se je na polisomnograf, napravo za merjenje premikanja
oči. Ko je ravno prehajal v REM fazo, ga je njegov asistent prebudil, da bi mu povedal,
da prehaja v to fazo in naj ne pozabi sanjati. Dr. LaBerge pa se je tako razjezil nanj, da mu
je zabičal, da bo naslednjo noč poizkušal sam in naj ga pod nobenim pogojem
ne moti. Tako se je naslednjo noč, oborožen s svojim lastnim vzglavnikom zopet
priklopil na napravo in imel lucidne sanje v katerih je povzročil, da so knjige letale
po zraku. Dr. LaBerge pravi, da "niso vse lucidne sanje uporabne, imajo pa vse občutek
čudežnosti. Če že moramo prespati tretjino življenja, zakaj bi
morali prespati še skozi naše sanje?"
Ugotovil je, da možgani sanjalca oddajajo edinstvene valove med lucidnimi sanjami, ki
potrjujejo zavestno razmišljanje med tem sanjanjem. Leta 1980 je v pregled za javno
izobraževanje predložil referat. Zavrnili so mu ga, ker zadevi preprosto niso mogli
verjeti. Opravil je še več preizkusov in tako naslednje poletje zbral vse svoje
raziskave ter jih predstavil še enkrat. Tokrat Psihofiziološkemu študiju
spanja, kjer so zaključili, da ima trdne dokaze in da lucidne sanje resnično
obstajajo.
V intervjuju v reviji Life je dr. Stephen LaBerge rekel, da "svoje lucidne sanje več
ali manj uporablja za doživljanje izkušenj, katerih bi se v budnosti na smrt bal,
ker v sanjah ve, da se mu ne more nič zgoditi." Eden takih primerov je, ko se je
na Himalajo vzpenjal samo v kratki majici in je nenadoma ugotovil, da sanja. Razširil
je roke, skočil v zrak in odletel stran.
Čeprav samo "eden od desetih ljudi redno doživlja lucidne sanje", dr.
LaBerge verjame, da je to veščina, ki se je lahko nauči vsakdo. Ravno v ta
namen je razvil tehniko MILD za indukcijo lucidnih sanj. (Prilagojeno verzijo te tehnike
si lahko preberete na naši strani.)
Ta tehnika vključuje bujenje iz
sanj in ponavljanje namere, da se bomo zavedali, da sanjamo, ko se spet pogrezamo v sen.
Izumil je tudi "Dream Light", napravo, ki jo nosimo kot očala in služi
ugotavljanju REM faze. Ko naprava ugotovi, da je sanjalec v tej fazi, začne utripati z
rdečo lučko, da pomaga inducirati lucidnost. Sanjalec utripanje doživi kot
utripanje v sanjah in se na tak način spomne, da je sredi sanj. Dr. Stephen LaBerge se
posveča lucidnim sanjam in ljudem, ki se odločijo, da bodo te sanje spoznali.
Prihodnost lucidnega sanjanja je svetla. Ker je vsem na
voljo vse več informacij o tej nedvomno koristni praksi, se zanimanje za to
področje veča. Karkoli že se bo zgodilo, lucidno sanjanje bo vedno
prisotno.
Originalno besedilo: © Jonathan Barbato
Avtor prevoda: Strawin
Zadnja sprememba besedila: 31.3.2006
|
|
|
|
